KENIJA 8. del: Maji Moto – Masai Mara

V ponedeljek pred kosilom je v kamp prispela skupina petih novozelandcanov. Sankale jih je popoldne peljal v hrib, pa so bili cez eno uro ze nazaj. Midva sva medtem z lokom in puscicami streljala v drevo in v kaktus. Seveda nisva bila niti priblizno tako uspesna kot najin ucitelj. Potem smo primerjali favno pri nas v Sloveniji in tu v Keniji in fant se je zdel zelo zacuden, kako da nimamo levov.

Dokler ne bo konec tedna prispela se ena slovenska druzina, bo kamp ostal prazen. To pa ne pomeni, da Masaji ne bodo imeli kaj poceti. Zdi se nama prav, da so neodvisni. Njihovo zivljenje ostaja tako, kot je, s turisti ali brez njih. Edina razlika je, da morajo za nami pospravljati.

Ko smo se zadnji dan po zajtrku poslavljali, sta se Uros in Sankale zmenila, da, v kolikor bova spet kdaj v blizini, vsekakor prideva na obisk, Sankale pa je obljubil, da se nama javi, ko bo v Sloveniji. Masaji so res cudoviti ljudje in z njimi preziveti toliko casa je bila izkusnja, ki je ne bova pozabila. Trenutno sva nastanjena v Mara Sidai Camp-u ob vhodu parka Masai Mara in ze to popoldne naju caka safari. Veseliva se, da bova videla slone, bivole, gnuje in morda tudi kaksnega leva. Iz Sankalejevih ust v bozja usesa…

By | 2016-06-16T22:35:50+00:00 October 10th, 2012|Kenija 2012|1 Comment

About the Author:

One Comment

  1. Anka 12-10-2012 at 11:53 am - Reply

    Smo osupli nad slikami,tako so edinstvene in za vaju nepozabne. Anja ti si v pravi pozi in ubogi kaktusi! Pogrešam slike Masajk in otrok. Saj vem, vse ne more biti!:) Mislimo,da se bosta teško ločila od Masajev,vendar vsakega ……:) Srečno pot domov in brez zapletov!!! ČAO, se slišimo.

Leave A Comment